»Film me je zelo presunil, sem se spomnila na svoja očeta in mamo, ki sta bila oba prekomorca. Oče je bil sicer v Bariju rojen in tam kot mlad, 17-letni fant prišel v ta kamp, kjer se je pripravljal za boj v Jugoslaviji«
»S tem filmom se vračam nazaj v čas, ki ga več ni. Planšarstvo je pri nas skoraj že popolnoma izginilo, v severnomakedonskih gorah pa še vedno obstaja. Hkrati je to film o odraščanju mladih pastirjev, ki sanjajo o prihodnosti in ženskah.«
»Tukaj ne gre zame. Jaz sem izgubila svojo sposobnost govora. Tukaj nisem, da bi povedala svojo zgodbo. Svoje zgodbe nočem več pripovedovati. Pravzaprav nočem več uporabljati svojega glasu. V tem je problem.«
»Pred začetkom snemanja sem prebrala kar nekaj knjig. Brala sem tudi ponoči, saj je bil čas do odhoda zelo kratek. Iz dneva v dan me je ta zgodba povlekla, tako da sem komaj čakala, da nadaljujem«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju